Rutarjeva domačija

Marca 1931 je 26letni umetnik s svojo ženo in pesniškim prijateljem Kurtom Sachssetom prišel na Rutarjevo domačijo, da bi poslej na njej živel kot kmet. Werner Berg, rojen leta 1904 v Wuppertal-Elberfeldu, je po maturi najprej dokončal vajeništvo za trgovca, nato pa je na Dunaju študiral državoslovje ter diplomiral z odliko. Toda že njegova otroška želja je bila postati slikar, zato je zatem obiskoval akademiji na Dunaju in v Münchnu. Obsežna popotovanja so ga skupaj z njegovo kasnejšo ženo Amalijo „Mauki“, ki je bila prav tako diplomirana državoslovka, vodila po alpski pokrajini Avstrije. Pri tem je v obeh hkrati zraslo prepričanje, da se na deželi naselita kot kmeta in živita v najskromnejših razmerah.

V preprosti upodobitvi svoje novo pridobljene domačije v čistih črno-belih površinah je Werner Berg prvič za seboj pustil tako vso akademsko učenost kot tudi živčno hektiko ekspresionističnega lesoreza.

Ko se je Werner Berg kot kmet naselil na Rutarjevi domačiji, je z lesorezom za svojo izključno grafično izrazno obliko izbral najstarejšo tehniko tiskanja – svoje ročne odtise pa je izdeloval celo brez tiskarskega stroja. Verjetno se mu je zdel lesorez najbolj prikladen za prvotno življenjsko obliko, ki si jo je izbral.

Čeprav so bili pred tem lesorezom narejeni že številni drugi, ga je Werner Berg označil kot izdelek št. 1. S tem je verjetno hotel poudariti tudi pomen svoje nove življenjske situacije na odročni kmetiji. Z ustanovitvijo galerije Wernerja Berga leta 1968 se s tem lesorezom pričenja tudi obešanje slik.