Avtoportret pred oranžno

Leta 1936 se je Werner Berg znašel v najtežji krizi svojega dotedanjega življenja. Leto pred tem je policijsko zaprtje njegove razstave v Kölnu sprožilo začetek njegovega ožigosanja za degeneriranega umetnika. Po nepričakovani prekinitvi obetavnega slikarskega prijateljstva s Herbertom Boecklom je ostal prepuščen samemu sebi. Sošolec in pesnik Curt Sachse, ki se je skupaj z Wernerjem Bergom leta 1931 preselil na Rutarjevo domačijo in prevzel funkcijo "upravnika“, je leta 1936 v razdoru zapustil kmetijo ter si ob koncu leta vzel življenje. Tudi Werner Berg je občutil propad svojega življenjskega koncepta: umetnosti, ki si jo je zastavil za cilj, so se zaprle vse javne poti, kmečka dejavnost še zdaleč ni bila dovolj donosna, da bi lahko z njo prehranjeval šestčlansko družino.

Kot da bi vse zgorelo in propadlo, tako stoji on, obraz v temi, pred ognjenim oranžnim ozadjem na sliki. Upodobitev je bolj naturalistična, bližje videzu kot slike prejšnjih let – pot moderne, po kateri je zavil Werner Berg, ki je bil poln upanja, se zdi zaprta za nedoločen čas.

Dva avtoportreta iz leta 1936 označujeta prelomnico. Iskajoči dvom se sprevrže v nezaupanje, obvezen zrcalni pogled s kotičkom očesa postane znak vznemirjenosti – tako lastne kot tudi nasproti stoječega.