Christine Lavant VII

„Od mnogih slik Christine Lavant, ki sem jih naslikal leta 1951, lahko v galeriji vidite morda celo najostrejšo in najobsežnejšo, v kateri so povzete vse njene pojavne oblike od tragične do sibilinske, rekel bi skorajda od igralke do blaznice. V prav posebni ostrini, kot recimo neka druga slika nudi njeno žensko pojavo na najbolj nezapleten način,” je dejal Werner Berg.

Upodobitev Christine Lavant je seveda tudi portret – pesnica je na sliki upodobljena na nezamenljiv način. Nekaj pa je vendarle takoj jasno: umetnik tukaj ni zgolj „neprizadeti“ opazovalec, temveč intimni duhovni odnos z „modelom“ v vsebinskem oziru dovoljuje širše sporočilo slike. Portret izkazuje oboževanje duhovne sorodnosti obeh umetnikov. Werner Berg zna prikazati veliko več kot le fiziognomijo ženske. V portretih v ospredje stopa psihološki moment; duševno stanje je dejansko sporočilo slike. V načinu slikanja se išče velika povezava, disciplinirani duktus je prav tako kot tudi diferencirana barvitost posledično udeležen pri skrivnostnem učinku slike.