Dež

Werner Berg je ljubil majhen slikovni format. Tukaj je lahko vedno znova variiral oblikovne principe ter v majhnem dogodku odkrival veliko obliko. Ravno oljne slike v majhnih formatih so pogosto polne občutne atmosfere. „Slikam lahko samo po vonju letnega časa,“ je nekoč dejal Werner Berg.

Pred slikami in lesorezi so nastale pripravljalne skice s svinčnikom, ki jih je umetnik v svoje beležke risal, ko se je peš ali s kolesom potepal po spodnji avstrijski Koroški. Tisto, kar je Werner Berg iskal na svojih izletih in potovanjih, je bila skladnost realnosti pred očmi s slikami, ki jih je nosil v sebi. Če je bil mnenja, da je pred sabo videl nekaj, kar je bilo skladno s to notranjo predstavo, je segel po svinčniku in risalnem bloku in zabeležil ta srečni trenutek gledanja.

„V starem slikarstvu so prav tako vedno navzoče usmeritve slikarja k posebnemu, prikritemu, pogosto h grotesknemu. In tako imam celo vrsto slik, v katerih svojo vlogo, pretvorbeno in sliko določujočo, igrajo dežniki,“ je razložil Werner Berg.