Velika stoječa

Neka ženska se je ustavila in obrnila proti opazovalcu. Ženska je zrasla v „goro“, široka in nepremakljiva stoji z obema nogama na tleh. Zaradi presežne velikosti ženske se zdi njena glava v daljni višini majhna; krhkost palice je kontrast široke postave. Pokrajina je bistveno manjša, samo še slikovno vzporedne plasti – polja v različnih barvah – vodijo v daljavo. Enak barvni nanos postave ter ozadja skupaj s "sfumatom" in enotnim, relativno toplim niansiranjem združuje žensko v celoto s širjavo pokrajine. Monumentalnost lika nastane z menjavo mogočnih navpičnic in iz ozkih črt sestavljenih vodoravnic. Monument, v katerega se je spremenila ženska, in njena mogočna velikost stopita v pomembno napetost z vsebino: preprosta ženska na svoji poti.