Christine Lavant

Werner Berg je leta 1950 na nekem srečanju avtorjev v Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan) spoznal takrat še neznano umetnico. Njena pesniška umetnost ter njena osebnost ga je nemudoma globoko prevzela in pričela se je nenavadna umetniška zveza. Leta 1951 je nastala serija upodobitev pesnice, od katerih je ta lesorez – uporabljen tudi kot podoba na ovitku njene pesniške zbirke „Beračeva skleda“ (Die Bettlerschale) – bržkone eden najbolj znanih lesorez. Wieland Schmied je o njem zapisal: „Morda so velike, sočasno vprašujoče in vedoče oči, ki Christini Lavant tako močno dajejo izraz poslušajočega, zelo daljni in tihi glas poslušajočega človeka. - Slikar je na čudovit način ta izraz oči prikazal na svojih številnih lesorezih in slikah, svoje portrete pa je vedno znova sestavljal na podlagi teh oči; tukaj je dosežen redek primer kongenialnega portreta, ki s telesnostjo za vedno ohranja tudi duševnost upodobljenega."