Dve ženski

Dve ženski v zimsko mrzli cerkvi, v plaščih in rutah – ponovno so njihovi vzorci tisto, kar navdušuje Wernerja Berga – pod samo nakazanim križem, ki pa vendar določa življenje žensk in jih viseč nad njima močno bremeni. Ostre poteze Slovenk so poenostavljene na najpomembnejše.

Umetnik področja realnega, pa naj bo še tako majhno, ne more nikoli izčrpati, toda njegove naslikane vizije izbrane realnosti bodo tudi še takrat zgovorne priče resničnosti, ki ji je služila za osnovo, ko bo ta postala žrtev sprememb moderne industrijske družbe. Ker Berg v svoji umetniški transpoziciji vedno znova poudarja integrativne značilnosti svojega sveta in nenehno preko meja individualnega in slučajnega stremi za fundamentalim v svoji človeški skupnosti, je to, kar nam nudi, vzvišena in ponižna slika človeka.